Ergonomija na delovnem mestu pomeni poenostavljeno €“ prilagajanje delovnega mesta delavcu in ne obratno, kar v praksi največkrat tudi je.

Težave, ki nastajajo zaradi slabih ali nemogočih ergonomskih pogojev na delovnih mestih so v Sloveniji, EU in drugje po svetu najpogostejši vzrok za absentizem delovne sile €“ odhod delavcev v bolniški stalež. Zmeraj več je primerov, zaradi katerih so delavci dalj časa odsotni z dela, kar pa veliko delodajalcem ustvarja precejšne težave (nadomeščanje delovne sile, učenje novih začasnih delavcev, preveč obremenjeni preostali delavci,...);

Bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnih tkiv so že leta največji problem glede odhodov in ostajanja delavcev v bolniškem staležu in le te so neposredno povezane z slabimi ergonomskimi pogoji za delo.

Vzrokov za to je ogromno €“ od dejavnosti, narave dela, načina dela, delovnega okolja, tempa dela, ekoloških pogojev do konkretnih težav pri postavitvah delovne opreme, položajih pri delu, zmožnostih posameznika za določeno delo itd.

Reševanje težav zaradi slabih ali ne-ergonomskih pogojev za delo, je eno najpogostejših in pa velikokrat izjemno učinkovitih, lahko tudi brez večjih ekonomskih vlaganj v proizvodnjo, opremo, naprave. Potrebna je le natančna analiza stanja in iskanje primernih in učinkovitih rešitev, katere se podajajo v Programu za zdrava delovna mesta.

Kemijski dejavniki so najmanj izpostavljeni ali drugače rečeno zapostavljeni povezovanju delavcev in bolniškega staleža. Vse bolezni, ki nastajajo v zvezi z kemičnimi dejavniki so težje dokazljive in postopki tečejo dalj časa, poleg tega niso poceni, je pa dejstvo, da brez kemičnih snovi nevarnih, manj nevarnih ali ne nevarnih dandanes ne poteka skoraj noben proces več €“ tako na delovnih mestih kot doma.

V praksi je vse premalo izobraževanja delodajalcev in delavcev na področju varstva pri delu pri uporabi kemičnih snovi. Kot pri poškodbah, je tudi na tem področju podlaga za izvajanje promocije upoštevanje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov za varno in zdravo delo.

Promocija zdravja gre na tem področju v smeri izobraževanja vseh prisotnih v delovni organizaciji, saj je le tako možno priti do uspeha in zmanjšanja preostalega tveganja, kolikor se ga ne odpravi z osnovnimi ukrepi. Promocija zdravja daje poudarek na monitoringu zdravja delavcev, na pravilne in natančne zdravstvene preglede, saj le tako res lahko odkrijemo potencialne nevarnosti ali pa potrdimo tveganja, ki so prisotna že dalj časa in tako poskušamo stanje izboljšati.

Na tem področju je zelo pomembno dobro sodelovanje s strokovnjaki na področju varnega dela s kemikalijami, saj je tu vzajemno sodelovanje nujno potrebno.

Predloge za rešitve podajamo v Programu za zdrava delovna mesta.

Vsak delovna organizacija deluje na podlagi nekakšnih splošno priznanih ali sprejetih družbenih norm, ter sistema vodenja. Vodenje podjetja ali vodstvena organiziranost v posamezni delovni organizaciji je precej odvisna od same dejavnosti, velikosti, obsega, števila zaposlenih in raznih specifičnih posebnosti, ki so razvite v organizaciji.

Vse to se odraža pri funkcionalnosti organizacije ali drugače povedano uspešnosti in uspeha na trgu. Bolje kot je delovna organizacija organizirana in na večih nivojih, boljše in lažje je delovanje in poslovanje.

Organizacijski ukrepi v smislu promocije zdravja ponujajo rešitve, katere lahko spremenijo ali izboljšajo delovno vnemo in pripadnost zaposlenih v podjetju. S pravimi pristopi (ugodnosti, olajšave, boljše počutje,...), se v delovni organizaciji lahko kaj hitro pokažejo rezultati kot so: večje zadovoljstvo zaposlenih, veselje do dela, povečan ugled organizacije v očeh zaposlenih, kot za ožjo in širšo javnost, dvig uspešnosti in izboljšanje poslovnih rezultatov, ter na koncu seveda manjšo odsotnost zaposlenih z dela.

Preobremenjenost je v današnjem času postala ena vodilnih problematik in največkrat povezana s dejavnikom, ki mu pravimo stres. Danes res že skoraj vsem poznani stres nastaja v zelo veliko primerih ravno zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu.

Seveda se preobremenjenost kaže tudi v drugih hudih oblikah zdravstvenih težav pri ljudeh kot so: sindrom karpalnega živca, bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnih tkiv, teniški komolec, kronične bolezni nespečnosti, psihične in duševne motnje zaradi stalne prisotnosti hrupa in še mnoge druge. V bistvu lahko rečemo, da je na koncu koncev povzetek vsega prav stres, ki se kaže pri človeku na več možnih načinov in v različnih oblikah, ki povzročajo lahko tudi nepopravljivo škodo zdravju.

Vse več je delovnih mest, kjer prihaja do preobremenjenosti €“ tako fizične kot psihične, prav zaradi tempa dela, obdobja v katerem smo se znašli in na koncu seveda zaradi golega preživetja marsikaterega med nami.

Promocija zdravja se usmerja v reševanje težav s preobremenjenostjo na več načinov, nekateri od njih so šele v začetnih oblikah, saj se rešitve sproti prilagajajo novim in novim težavam. Veliko je potrebno storiti na ozaveščanju o zdravem načinu dela in razmišljanja tako delodajalcev, kot delavcev, kajti, če ne bo medsebojnega sodelovanja in usklajevanja, potem ugodne rešitve skoraj ni mogoče zagotoviti.

Promocija zdravja deluje na principu promoviranja in usposabljanja vseh vpletenih v delovne procese z namenom omogočiti in ustvarjati čim bolj zdrava delovna mesta, tako, da se poskuša odpraviti čim več negativnih dejavnikov in vpeljati nove načine dela in razmišljanja. Pri tem mora biti želja po spremembi in rezultatu pri vseh v delovni organizaciji.

Primeri reševanja glede tehničnih in tehnoloških problemov: ciljno usposabljanje zaposlenih za varno delo z bremeni, glede dela v hrupnem, pravilno delo z orodjem in delovno opremo, uporaba delovnih pripomočkov, pravilno delo s slikovnim zaslonom,....

Reševanje težav glede človeškega faktorja: reorganizacija ali spremembe v delovnem času, razporeditev delovnih nalog in opravil, urejanje poti in načinov komuniciranja,....

Glede na tempo dela in vse obremenitve, ki jih zaposleni v delovnih procesih doživljajo in preživljajo žal vodi še vedno marsikatero osebo v zlorabo raznih psihoaktivnih snovi na delovnem mestu (alkohol, nedovoljene droge, nadomestki za droge, močna zdravila, druga opojna in omamna nevarna sredstva).

Uporaba psihoaktivnih snovi na delovnem mestu ni in ne sme biti dovoljena najmanj zaradi treh glavnih vzrokov:

• zmanjšanja prisebnost in zbranost pri delu, ter posledično ogrožanje sebe in vseh ostalih v delovnem procesu, v katerem se taka oseba nahaja, kar posledično lahko vodi k težjim ali tudi smrtnim nezgodam,
• povzročanje večje premoženjske škode delodajalcu, povzročanje stroškov zavarovalnicam in na koncu tudi državnemu proračunu,
• postopno uničevanje zdravja osebe, ki je stalno pod vplivom psihoaktivnih snovi - posledično sledi ali rehabilitacija, ki delodajalca in državo drago stane ali pa počasno propadanje zdravja osebe do težke smrti.

Neposredno je pri tem povezana seveda družina osebe, ki ima težave z psihoaktvnimi snovmi, kot tudi vsa ožja, lahko pa tudi širša okolica.

Promocija zdravja poskuša delovati na tem področju kot navidezni povezovalni most med delodajalcem in zaposlenimi, ki imajo težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Delodajalcu je potrebno pravilno svetovati, kako ukrepati v posameznih primerih, kako zajeziti in ukiniti uporabo psihoaktivnih snovi na delovnih mestih s primernimi in ne striktno vojaškimi prijemi. Potrebno je seveda urediti tudi vsa birokratska vprašanja glede ne-uporabe psihoaktivnih snovi pri delu ,glede samega preverjanja zaposlenih in seveda tudi primernega in pravilnega obveščanja vseh o problematiki.

Prav tako, je potrebno svetovati in ozaveščati zaposlene o prepovedi uporabe psihoaktivnih snovi, ter še posebej nuditi strokovno pomoč osebam, ki so na poti v programe rehabilitacije in nato, kar je zelo pomembno €“ vračanje teh oseb nazaj v delovne procese.

Glede na to, da se v delovnih organizacijah zadnje desetletje pojavlja čedalje več pojavov raznoraznega psihičnega in fizičnega trpinčenja in ustrahovanja na delovnih mestih je EU in posledično seveda tudi Slovenija vzpostavila določene vzvode in določila smernice in izdala določene predpise, kako se mora na pojav trpinčenja pripraviti in odzvati tako delodajalec kot zaposleni.

Konec leta 2007 je bila sprejeta sprememba Zakona o delovnih razmerjih Ur. l. RS, št. , ki v 45, členu pravi:

Da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec ni ravnal kot zahteva zakon, je dokazno breme na strani delodajalca. V primeru nezagotavljanja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

Definicije trpinčenja:

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Promocija zdravja ponuja primerne in učinkovite pristope k preprečevanju in reševanju te pereče problematike. Največji poudarek je potrebno dati na preventivo, torej na preprečevanje nastajanja trpinčenja v delovnih organizacijah in ne na reševanju konfliktov, ki lahko prerastejo v hude spore in povzročajo resne zdravstvene okvare. Zmeraj več pa je primerov nasilja oseb, ki so bile trpinčene in niso več zdržale pritiskov, kateri so se končali s zelo žalostnim koncem.